Argentinski igralec Sergio Kleiner se po obdobju, ko je menil, da je njegova igralska pot končana, vrača na male zaslone. Nastopa v telenoveli Corazón de oro, ki jo pripravlja producent Pedro Ortiz de Pineda.
"Neizmerno uživam. Vedno pravim, da je igranje zame življenje. Zato je privilegij upodobiti lik gospoda Antonia – to je zame prava injekcija življenjske energije. Gre za patriarha velike družine in vodjo vinskega imperija, ki se pri 80. letih, potem ko izve za neozdravljivo bolezen, odloči popraviti krivice iz preteklosti, da bi lahko v miru zapustil ta svet," je pojasnil igralec.
Sergio pravi, da mu delo omogoča, da ostaja izpopolnjen, in da si težko predstavlja boljši način za to kot poklic, ki ga ima skoraj za svetega. "V tem neizmerno uživam. Neaktivnost je za igralca smrt. Svojim mladim učencem vedno pravim: ‘Najboljše, kar se lahko igralcu zgodi, je študij, saj smo vse življenje učenci.’ Pomembno je, da smo pripravljeni, da lahko, ko pride prava priložnost, pokažemo svoje sposobnosti in dostojno opravljamo svoj poklic," je prepričan.
Po njegovih besedah mu je prav nenehno izobraževanje pomagalo utrditi mesto v industriji. "Sem umetnik, predan svojemu poklicu. Kljub muham industrije in nerednim priložnostim za delo se še naprej izobražujem in ostajam to, kar sem – igralec za vse življenje," je poudaril.
Pred časom je igralec pritegnil pozornost z videoposnetkom, v katerem je javno prosil za delo – korak, za katerega se le redki odločijo. Sergia to ni motilo, saj meni, da je najpomembneje ostati dejaven in relevanten. "Prošnja za delo je sama po sebi dostojanstvena. Delo daje človeku spoštovanje, igranje pa daje spoštovanje igralcu, ker mu omogoča izpolniti njegovo poslanstvo – s telesom in dušo služiti svoji obrti ter občinstvu. Brez občinstva naše delo namreč ne bi imelo smisla."
Igranje je bilo njegova vseživljenjska želja. "Morda je to nekaj prirojenega. Film je bil moj največji navdih. Ko sta me starša prvič peljala v kino, sem bil star šest let. Film se je imenoval Bolero, v njem pa je igral George Shroff, ki je plesal na Ravelov Bolero. Kot otrok sem potem tudi sam plesal ta Bolero pred ogledalom v spalnici svojih staršev," se spominja.
Prav sosed je njegovi materi predlagal, naj ga vpiše v umetniško šolo. "Obstajala je odlična šola za otroke, kjer so poučevali igranje, ples, petje in glasbo. Vsako leto so podelili 40 štipendij. Ustanovila jo je velika pesnica Alfonsina Storni, financirala pa Eva Duarte de Perón. To je bilo v moji rodni Argentini, še preden sem prišel v svojo ljubljeno Mehiko," je povedal.
Čeprav je prve korake naredil v Argentini, mu je prav Mehika omogočila razvoj kariere. Sergio Kleiner, rojen v Buenos Airesu, je priznani igralec, režiser in pisatelj z več kot šestimi desetletji izkušenj. Že od mladosti je kazal velik umetniški talent, ki ga je vodil na odrske deske, pred filmske kamere in na televizijo. Gledališko kariero je začel v skupini priznane mehiške igralke Maríe Terese Montoya. Po turneji po Srednji Ameriki, ki je bila sprva načrtovana za šest mesecev, se je odločil ostati v Mehiki, kjer je ustvaril dolgo in uspešno televizijsko kariero ter sodeloval v številnih telenovelah za Televiso, TV Azteco in Univision.
"Mehika mi je omogočila, da sem razvil svojo kariero, si ustvaril družino in dozorel kot človek. Prišel sem zelo mlad, na šestmesečno turnejo z veliko igralko Marío Tereso Montoya. Kdo bi si mislil, da bom tukaj preživel 63 let svojega življenja. V tej deželi sem se ukoreninil – je moja posvojena domovina, ki jo imam neizmerno rad. Tukaj so se rodili moji otroci in vnuki, tukaj sem odraščal kot človek in kot umetnik," je sklenil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar