Foto: Telemundo
Eduardo Zucchi je navdušen nad svojo novo profesionalno pustolovščino. 25-letni igralec nastopa v novi Telemundovi seriji Lobo, morir matando. Ob predstavitvi serije v prestolnici Mehike je v pogovoru za oddajo ¡HOLA! Americas spregovoril o vlogi, ki ima zanj poseben pomen – prvič se je namreč preizkusil v vlogi negativca.
V seriji poleg njega nastopajo Arap Bethke, Fátima Molina, Angélica Celaya, Alejandro de la Madrid, Roberto Romano in Camille Mina.
Eduardo prihaja iz znane igralske družine – je sin igralcev Eduarda Santamarine in Itatí Cantoral. Kljub temu si želi svojo pot graditi samostojno, zato se je v poklicnem življenju odločil opustiti priimka staršev in prevzeti priimek svoje babice, Itatí Zucchi. Čeprav ne uporablja družinskih priimkov, pa so vrednote in lekcije, ki so mu jih starši predali, ostale pomemben del njegovega življenja. "Še nikoli prej nisem igral zlobneža, zato je bilo zelo zanimivo stopiti v kožo nekoga, ki počne res zlobne stvari, nekoga, ki ga vodita bes in jeza," je povedal.
V seriji upodablja Óscarja, enega od sinov El Azufrera, lika, ki ga igra Eduardo Yáñez. Po njegovih besedah se bodo vsi liki v zgodbi močno razvijali. "Vsak lik v tej zgodbi doživi popolno preobrazbo. Nihče na koncu ni takšen, kot je bil na začetku. Gre za zgodbo, polno napetosti in intrig," je pojasnil.
Vloga enega od t. i. Azufreritos je bila zanj velik igralski izziv, saj je popolnoma drugačna od njegove osebnosti in vrednot, s katerimi je odraščal. "Zame je bila zanimiva izkušnja igrati nekoga, ki ga ženejo jeza, nasilje in temnejše plati človeške narave. To niso stvari, ki bi jih raziskoval v vsakdanjem življenju, zato mi igranje pred kamero omogoča, da jih varno raziskujem. Prav to je bistvo tega poklica – preobrazba, empatija in sposobnost, da se postaviš v kožo nekoga drugega," je pojasnil.
Pri tem so mu zelo pomagali tudi nasveti staršev, ki so mu vedno poudarjali pomen samozavesti. "Zelo sem hvaležen, da sta mi starša vedno govorila, naj verjamem vase. Če kot umetnik ne verjameš vase, nikoli ne boš ustvaril nečesa, s čimer se bodo ljudje lahko povezali ali kar bodo občudovali."
Ko govori o igralski disciplini, se zgleduje tudi po enem svojih največjih vzornikov, Anthonyju Hopkinsu. "Vedno pravim: uči se. Nauči se besedilo, nato pa ga še dvajsetkrat ponovi. Anthony Hopkins je nekoč rekel: ‘Svoje besedilo vadim več kot osemdesetkrat.’ Če želiš biti najboljši, moraš slediti najboljšim in ohraniti disciplino," je prepričan.
Med vrednotami, ki sta mu jih starša najbolj vcepila, pa posebej izpostavlja ponižnost. Kljub temu da prihaja iz ene najbolj prepoznavnih igralskih družin v Mehiki, želi ostati prizemljen. "Verjamem, da smo kot ljudje vredni več kot le kot umetniki. Starša sta me vedno učila, naj ljudi pozdravim, se z njimi pogovarjam, se nasmehnem in ostanem hvaležen. Ta poklic je privilegij – mnogi sanjajo o tem, da bi bili na našem mestu. Zato je naša odgovornost, da ostanemo hvaležni, empatični in predvsem ponižni," pravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar