Foto. TelevisaUnivision
Svet mehiških telenovel je izgubil še enega svojih prepoznavnih obrazov. V 79. letu starosti je umrl Otto Sirgo, igralec, ki je v več kot petih desetletjih kariere nastopil v približno petdesetih telenovelah, številnih filmih in gledaliških predstavah. Za številne gledalce pri nas pa bo ostal predvsem obraz iz zgodb, ob katerih smo preživljali popoldneve in večere – od Ljubezenskih vezi (Lazos de amor) in Vse za poljub (Por un beso) do Čarovnije ljubezni (Sortilegio), Vrtinca življenja (Lo que la vida me robó) in Sestrskih vezi (Tres veces Ana).
Otto Sirgo je umrl 29. septembra 2026, star 79 let. Novico sta potrdili Asociación Nacional de Intérpretes (ANDI) in Asociación Nacional de Actores (ANDA), organizaciji, katerih član je bil. Pri ANDI so v svojem sporočilu poudarili njegovo dolgoletno delo v gledališču, filmu in na televiziji ter posebej izpostavili telenovele Ljubezenske vezi (Lazos de amor), Niña amada mía in Vse za poljub (Por un beso).
Ob prvem obvestilu uradni organizaciji vzroka smrti nista navedli, zato so se v prvih urah po novici pojavljale različne informacije. Kasneje pa je več podrobnosti razkrila njegova hči Valerie Sirgo. "Oče je bil nekaj dni v bolnišnici, nato pa se je odločil vrniti domov. Bil je zelo utrujen in vse kaže, da mu je odpovedalo srce," je dejala. Tako je kot neposredni razlog smrti navedena srčna oziroma srčno-žilna težava.
Oto je imel v zadnjih letih sicer nekaj zdravstvenih težav. Govoril je o težavah z ravnotežjem, zaradi katerih je celo odpovedal nekatere gledališke projekte, leta 2022 pa je prestal operacijo sive mrene. Umrl je le nekaj mesecev po tem, ko je na zaslone prišlo njegovo zadnje delo. Še leta 2026 je bil namreč viden v produkcijah mehiške televizije, njegova igralska kariera pa se je tako praktično končala šele z njegovo smrtjo.
Od Havane do mehiških televizijskih zaslonov
Foto: TelevisaUnivision
Otto Sirgo Haller se je rodil 19. decembra 1946 v Havani na Kubi. Igralski poklic mu je bil tako rekoč položen v zibelko. Njegov oče Otto Sirgo je bil kubanski igralec, mati Magda Haller pa mehiška igralka. Njegova babica po materini strani je bila prav tako igralka – Conchita Gentil Arcos, ena od igralk z bogato kariero v zlati dobi mehiškega filma.
Čeprav se je rodil na Kubi, je večino življenja preživel v Mehiki. Kot dojenček je z družino prišel v Mehiko, pozneje pa je nekaj let preživel tudi na Kubi, preden se je znova vrnil v Mehiko, kjer je ustvaril praktično celotno svojo kariero. Sam je v enem od intervjujev poudaril, da je bil kljub rojstvu v Havani vse življenje povezan z Mehiko. Zanimivo je, da igralstvo sprva ni bilo njegova edina pot. Začel je študirati elektrotehniko, vendar študija ni dokončal. Nato se je odločil za študij poslovanja v turizmu, ki ga je tudi uspešno zaključil. Toda družinska igralska tradicija je bila očitno močnejša. Na filmskem platnu se je pojavil že leta 1968, ko je nastopil v filmu La maestra inolvidable, prvo telenovelo pa je posnel leta 1970. Od tam naprej se je začela kariera, ki je trajala več kot pol stoletja.
Otto Sirgo in telenovele, ki jih ne bomo pozabili
Če ste v devetdesetih in prvih desetletjih novega tisočletja spremljali mehiške telenovele, ste ga skoraj zagotovo videli v kateri izmed njih. Otto je bil eden tistih igralcev, ki niso bili nujno vedno v središču zgodbe, vendar so s svojo pojavo, glasom in igralsko prezenco ustvarjali občutek, da gledamo pravo veliko telenovelo. Nastopal je tako v vlogah pozitivnih kot tudi bolj zapletenih oziroma negativnih likov.
Ena njegovih najbolj prepoznavnih vlog je bila vloga Eduarda Rivasa v telenoveli Ljubezenske vezi (Lazos de amor) iz leta 1995. V glavni vlogi je nastopila Lucero, ki je v zgodbi odigrala kar tri like – trojčice Marío Guadalupe, Marío Paulo in Marío Fernando. Telenovela je postala ena največjih uspešnic svojega obdobja, Otto Sirgo pa je za svoje delo v njej prejel nagrado TVyNovelas za najboljšega stranskega igralca. Za mnoge slovenske gledalce je prav ta vloga verjetno ena prvih asociacij na njegovo ime.
Leta 2000 je sledila telenovela Por un beso, pri nas predvajana pod naslovom Vse za poljub. Tudi v tej zgodbi je Otto dobil pomembno vlogo in ponovno dokazal, da zna brez težav prehajati med različnimi značaji. Leta 2003 je nastopil v telenoveli Niña amada mía kot Octavio Uriarte. Telenovela je bila ena pomembnejših produkcij mehiške televizije tistega časa, Otto pa je za vlogo prejel tudi nominacijo za nagrado TVyNovelas.
Foto: Prensa Danna
Slovenski ljubitelji telenovel ga boste gotovo prepoznali tudi iz telenovele Sortilegio oziroma Čarovnija ljubezni, velike uspešnice iz leta 2009. Takrat je upodobil Jorgeja Krügerja, zgodba pa je povezala Williama Levyja in Jacqueline Bracamontes ter številne druge priljubljene obraze mehiških telenovel. Otto je tudi v tej zgodbi pokazal tisto lastnost, po kateri si ga bomo zapomnili – znal je biti eleganten, resen in nekoliko skrivnosten, obenem pa dovolj izrazit, da je njegov lik ostal v spominu.
V Sloveniji smo ga nato lahko spremljali še v telenovelah Želim te ljubiti (Quiero amarte) in Vrtinec življenja (Lo que la vida me robó). Prav telenovela Vrtinec življenja je bila zanimiva tudi zato, ker je Otto v njej nastopil v manjši vlogi, vendar je še enkrat znova dokazal, da je bil pripravljen sodelovati tudi pri projektih, kjer ni bil več eden osrednjih protagonistov. Slovenski ljubitelji telenovel so tako njegov obraz srečevali znova in znova, iz zgodbe v zgodbo.
Med njegovimi poznejšimi telenovelami, ki smo jih lahko spremljali pri nas, je bila tudi Tres veces Ana oziroma Sestrske vezi. Telenovela je bila nova in sodobna rpriredba telenovele Ljubezenske vezi (Lazos de amor), v kateri je v preteklosti že zaigral. Tokrat je nastopil v vlogi Rodriga, s čimer se je po več kot dveh desetletjih na nek način vrnil v svet zgodbe, ki je zaznamovala pomemben del njegove kariere.
Ni bil samo igralec – bil je tudi režiser
Ko govorimo o Ottu Sirgu, bi bilo škoda njegovo kariero omejiti samo na telenovele. Bil je tudi režiser televizijskih in gledaliških projektov. Med telenovelami, ki jih je režiral, so bile Dos mujeres en mi casa, Agujetas de color de rosa in El alma no tiene color, sodeloval pa je tudi pri režiji epizod priljubljene serije Mujer, casos de la vida real. Veliko je delal tudi v gledališču. Ena njegovih pomembnejših gledaliških uspešnic je bila predstava P.D. Tu gato ha muerto, pri kateri je bil tako igralec kot režiser. Njegova kariera je bila zato precej širša, kot bi lahko sklepali samo po številnih telenovelah.
Če se sprehodimo skozi njegovo filmografijo, vidimo, kako dolgo je bil prisoten v svetu mehiških melodram. Že leta 1987 je nastopil v znameniti Rosa Salvaje, kjer je igral Ángela de la Huerto. Telenovela z Verónico Castro je ena velikih klasik mehiške televizije in prav ta vloga je bila ena od tistih, ki so mu pomagale utrditi položaj med prepoznavnimi igralci žanra.
In to je morda najbolj zanimiv podatek o Ottu Sirgu: ni izginil, ko so se generacije gledalcev menjavale. Iz igralca mlajše generacije je postopoma postal eden tistih prekaljenih tako imenovanih prvih igralcev, katerih obrazi so spremljali nove generacije.
Tudi zasebno življenje je bilo povezano z igralskim svetom
Otto Sirgo je za seboj pustil izjemno dolgo filmografijo. Toda številke – več kot 50 let kariere, okoli 50 telenovel, številne filmske in gledališke vloge – povedo le del zgodbe. Za ljubitelje telenovel je bil predvsem eden tistih obrazov, ki so dajali mehiškim telenovelam njihov značilen občutek. Včasih je bil oče, drugič poslovnež, tretjič zaveznik glavnih junakov, četrtič nekoliko bolj skrivnosten ali temačen lik. In prav zato ga je bilo mogoče prepoznati tudi takrat, ko se gledalec morda ni takoj spomnil njegovega imena.
Njegova smrt je tako konec še ene pomembne igralske kariere, ki je povezovala različne generacije mehiških telenovel. Od Rosa Salvaje in Ljubezenskih vezi do Čarovnije ljubezni, Vrtinca življenja in Sestrskih vezi – Otto Sirgo je bil eden tistih igralcev, ki so se skozi leta vedno znova vračali na naše zaslone. In morda bomo prav zato, ko bomo naslednjič naleteli na katero od njegovih starih telenovel, za trenutek obstali in pomislili: 'Poglej, Otto Sirgo …' Tokrat z nekoliko več nostalgije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar