Foto: TelevisaUnivision
Trije bratje se v novi telenoveli Tierra de amor y coraje, ki jo je za Televiso pripravil producent José Alberto Castro, potegujejo za ljubezen iste ženske. Projekt, ki je že na voljo na platformi ViX, v glavnih vlogah predstavlja Sofío Castro (Clara Barrios), Brandona Penicheja (Jerónimo Coraje), Emmanuela Palomareša (Juan Coraje) in Emilia Osoria (Eduardo Coraje). Pred kratkim je imela revija ¡HOLA! Américas priložnost, da se je z igralci pogovarjala ob predstavitvi telenovele v Tucsonu v Arizoni.
V pogovoru z dvema od bratov Coraje, Brandonom Penichejem in Emmanuelom Palomarešem, so spregovorili o psihologiji njunih likov ter o lekcijah, ki sta se jih iz njiju naučila. Beseda je nanesla tudi na kodekse med prijatelji in brati, ko gre za prepovedane ljubezni. Eden od igralcev je iskreno spregovoril o neprijetni situaciji, ki jo je pred časom doživel v zasebnem življenju, in o tem, kako se je z njo soočil, saj lahko iskrenost v takšnih trenutkih pomeni tudi tveganje, da izgubiš prijateljstvo.
Igralca sta spregovorila tudi o kemiji s Sofío Castro, ki jo oba opisujeta kot izjemno nadarjeno in dobro pripravljeno igralko. Strinjala sta se, da 29-letna igralka ni le odlična prijateljica, temveč tudi ena najbolje pripravljenih umetnic svoje generacije. V prijetnem pogovoru je Brandon Peniche spregovoril tudi o tem, kako je očetovstvo spremenilo njegov pogled na življenje. Njegovi trije otroci, ki jih ima z ženo Kristal Cid, so postali njegov največji življenjski zagon in razlog, da vztraja ter se nikoli ne preda.
Foto: TelevisaUnivision
Povejta nekaj o psihologiji vajinih likov, bratov Coraje.
Emmanuel: Juan Coraje je moj lik in najstarejši od treh bratov. Je tradicionalen moški z neomajnimi vrednotami in načeli, ki so jih starši privzgojili vsem trem bratom. Tako kot ima svoje vrline, ima tudi pomanjkljivosti. Je impulziven, trmast in prav to mi je pri njem zelo všeč, saj ga zaradi teh lastnosti veliko lažje razumemo kot človeka. To ga pri igranju tudi zelo humanizira. V zgodbi se bo moral soočiti s konflikti, povezanimi z zemljo, ki pripada njegovi družini, pa tudi z ljubeznijo.
Brandon: Jerónimo je drugi od treh bratov. Je načelen, sanjaški človek, ki si želi osvojiti svet in ima ogromno željo po življenju. Ko govorimo o družini, ima zelo močne vrednote. Je celovit, iskren človek, ki svojo družino globoko ljubi in ima zelo jasno oblikovana prepričanja. Prav zaradi tega bo prihajal v konflikte s svojima bratoma, še posebej zato, ker se zaljubi v isto žensko kot onadva.
Katere podobnosti sta našla med sabo in svojima likoma?
Emmanuel: V mojem primeru zagotovo pri vrednotah, ki jih zelo cenim in jih tudi sam zagovarjam. Še posebej v današnjih časih, ko se včasih zdi, da pri marsičem ni več meja. Zelo mi je všeč, da ta projekt pokaže tudi družinsko plat in poudari pomen družine. Pri tem se s Juanom zelo poistovetim. Kje pa se razlikujeva? Upam si reči, da predvsem pri njegovi impulzivnosti. Jaz, Emmanuel, stvari vedno poskušam najprej predelati, jih bolje razumeti in biti bolj potrpežljiv. To ni vedno preprosto in zahteva veliko dela na sebi, vendar se v tem pogledu zagotovo vidim kot njegovo nasprotje.
Brandon: Tudi pri meni gre predvsem za družinske vrednote. V svojem življenju se trudim biti zelo načelen in dosleden človek, zato mislim, da sem Jerónimu v tem precej podoben. Obstaja pa ena stvar, s katero se nikakor ne bi mogel poistovetiti in je nikoli ne bi storil, če bi imel brata: zaljubiti se v isto žensko kot moj brat. Nikoli se ne bi prepiral zaradi ženske s svojo družino. Družina je zame pomembnejša.
Sta se kdaj znašla v podobni situaciji, kot jo doživljata vajina lika? Govorim o kodeksu med moškimi, da se ne posega v odnos ali žensko drugega. Sta kaj podobnega doživela zunaj televizijskih ekranov?
Brandon: Meni se je to zgodilo, dobesedno. Neka ženska me je poskušala osvajati in jaz sem šel k njemu ter mu rekel: 'Hej, zgodilo se je to in to.' Ni mi verjel. Šele čez čas mi je verjel. Takrat je bil popolnoma zaslepljen od ljubezni in verjetno zato ni želel verjeti, da se nekaj takega dogaja.
Emmanuel: Ko razmišljam o tem, na srečo nikoli nisem doživel konflikta takšnih razsežnosti. Se mi je pa že zgodilo, da sem prepoznal flirt nekoga, ki je bil v preteklosti z mojim prijateljem. Že od začetka sem ju opazoval in si mislil: 'Ta odnos verjetno ne bo šel dlje.' Zato sem se umaknil in se ni zgodilo nič. Preprosto sem obrnil glavo stran. Nisem ničesar videl in sem ignoriral situacijo. Človek sčasoma razvije nekakšen občutek za takšne stvari in se nauči reči: 'V redu, tukaj je treba biti previden.' Seveda moraš kot prijatelj opozoriti, če pride trenutek, ko je to potrebno, vendar se nekatere stvari zgodijo same od sebe. Zanimivo je, da je to že drugi projekt, v katerem igrava brata, ki se prepirata zaradi ljubezni.
Foto: TelevisaUnivision
Česa sta se naučila od svojih likov?
Brandon: Naučil sem se, da moraš poslušati ljudi, ki te imajo radi. Če ti nekaj govorijo, ti to govorijo z razlogom. Intuicija je izjemno močna; je kot tvoj angel varuh, ki te lahko opozori, še preden se stvari zgodijo. Zato jo moraš poslušati, še bolj kot sicer. To je nekaj, kar je zelo značilno tudi za moj lik. Jerónimo pogosto ne upošteva opozoril in ne posluša ljudi okoli sebe. Če ti nekaj povejo ljudje, ki te imajo radi, je to z razlogom.
Emmanuel: Od Juana se lahko naučim veliko. Ima močan občutek za pravičnost, kar je nekaj, kar vsi cenimo, saj si vsi želimo pravičnosti. Toda ko se zgodi nekaj, kar ti ni všeč, ne smeš vse svoje energije porabiti za boj proti temu. Nekatere stvari se bodo preprosto zgodile in moraš jim pustiti, da gredo svojo pot. Obstajajo ljudje, ki za pravičnost porabijo celo življenje, in to je zelo kompleksna tema. Takšen boj ti lahko popolnoma vzame energijo, ki bi jo sicer namenil svojemu dnevu in življenju. Zato je najpomembnejše ravnovesje. Ravnovesje v vseh stvareh.
Sta kdaj doživela kakšno obliko krivice na profesionalnem področju?
Emmanuel: Moram reči, da sem bil zelo srečen in blagoslovljen. Vedno sem imel občutek, da me vodi Bog, zato na stvari raje gledam kot na lekcije in izkušnje. Ko se nekaj ne zgodi ali določena stvar ni namenjena meni, verjamem, da za to obstaja razlog. Vedno se vprašam, kako lahko to preoblikujem v nekaj pozitivnega in kako lahko ohranim optimizem. Mislim, da je prav to nekaj, kar je mojemu Juanu morda manjkalo.
Brandon: Ne bi rekel, da je šlo za krivico. Preprosto se je moralo zgoditi. Se mi je pa zgodilo, da je nekoč prišel producent do mene in mi rekel: 'Ti nikoli ne boš igral glavne vloge.' Čas je mineval in vsak človek se s takšno izjavo spopade na svoj način. Meni je to pomagalo kot gorivo, da sem šel naprej. Nekateri ljudje lahko zaradi takšnih besed zapadejo v depresijo in pri tem je treba biti zelo previden. Danes sem, hvala Bogu, v povsem drugačnem položaju. Nikoli nisem obupal. Ravno nasprotno – vse, kar se mi je zgodilo, sem uporabil sebi v prid. In danes smo tukaj. Vsekakor pa sem v karieri doživel veliko stvari.
Kako je bilo spremljati Sofío Castro pri njeni prvi glavni vlogi? Kako sta doživljala proces sodelovanja z njo?
Emmanuel: Drug drugega smo podpirali. Sofía je odlična protagonistka in to ji tudi ves čas ponavljamo. Spremljala je nas tri moške in sodelovanje z njo je bilo resnično užitek. Je nadarjena, profesionalna in ima predanost, kakršno ima le malo igralk. Zelo sem zadovoljen, da sem lahko delal s Sofío in z vsemi svojimi brati.
Brandon: Meni je bilo v veliko zadovoljstvo. Ljudje namreč pogosto ne vedo vsega. Veliko ljudi govori samo zato, da govorijo, saj se lahko skrijejo za telefonom, lažnim profilom in podobno. Sofi je izjemno izobražena in pripravljena ženska. Igranje je študirala tudi v tujini, pravzaprav se je na tem področju izobraževala celo več kot jaz in mnogi drugi. Ima ogromno izkušenj in zdaj je prišel trenutek, ko je popolnoma pripravljena – tako fizično kot intelektualno. Poleg vsega tega je moja prijateljica. Poznam jo že vrsto let, zelo jo imam rad in z njo se pri delu izjemno zabavam. Zato smo se vsi štirje med seboj zelo podpirali in razvajali. Resnično smo imeli srečo, da smo se tako dobro ujeli.
Foto: TelevisaUnivision
Imata kakšno posebno anekdoto, ki se vama je zgodila med snemanjem telenovele?
Emmanuel: V zadnjem mesecu snemanja tukaj v Tucsonu smo imeli zelo naporne delovne dni. Jaz običajno treniram zgodaj zjutraj, med snemanjem pa se je pojavila stalna ideja, da bi šli igrat pickleball. Večkrat so me povabili in bil sem tik pred tem, da bi šel, vendar sem vstajal tako zgodaj, da me je vedno premagala utrujenost. Zdaj poslušam, kako zelo so se zabavali, in si mislim: 'Kako je mogoče, da nisem šel niti enkrat?' Niti enkrat nisem igral pickleballa! To je moja anekdota. Oni pa so se med igranjem očitno zelo dobro zabavali.
Brandon: Jaz sem šel igrat. Kar zadeva šport, obožujem boks in ga z veseljem spremljam. Rad imam tudi golf, tenis pa prav tako zelo rad gledam. Štirinajst let sem igral hokej na ledu in se celo preselil v Kanado, da bi lahko napredoval v višjo kategorijo. Šport je bil vse življenje pomemben del mojega življenja, zato ga resnično obožujem. Rad imam tudi nogomet.
Bi tudi vi trenirali kakšen šport?
Emmanuel: V mladosti sem igral bejzbol in zelo sem ga imel rad. Moj oče je veliko igral bejzbol, tudi moj brat je v tem športu zelo dober, vendar sam s tem nisem nadaljeval. Šport ima na splošno veliko skupnega s tem, kar počnemo tudi v življenju: delo v ekipi, tekmovanje za skupni cilj in medsebojna podpora. In seveda tudi druženje. Pomembno je, da se ob tem zabavaš, saj se moraš vedno znati tudi zabavati.
Brandon, kako vas je očetovstvo spremenilo? Česa vas je naučilo?
Brandon: Očetovstvo mi je življenje spremenilo za 180 stopinj. Ko nimaš otrok, pravzaprav vse počneš zase. Ne mislim tega v sebičnem smislu, ampak preprosto si sam in tvoje odločitve se vrtijo okoli tebe. To je čudovito obdobje in lahko počneš, kar želiš. Na začetku me je zelo prestrašilo. Imel sem občutek, da bi najraje pobegnil. Prevzame te strah, ker se zaveš, da ni več načrta B. Moraš uspeti, moraš nadaljevati, ker si ne moreš več dovoliti, da padeš in se ne pobereš. To ustvarja zelo posebno vrsto stresa, ki ga lahko zares razumeš šele, ko postaneš oče. Toda hkrati postane vse skupaj nekaj najlepšega na svetu, saj dobiš ogromen življenjski motor. Vse, kar počneš, počneš zanje. Oni so tvoj razlog, da vstaneš, da nadaljuješ in da se nikoli ne predaš. Zaradi njih nihče ne more ustaviti moje poti. Ko imaš otroke, dobi tvoje življenje popolnoma nov smisel – in prav to je nekaj, kar bi si želel, da bi razumel že prej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar