Foto: Eduardo Aros/Hola!
Diego Klein se po več letih študija igre v Španiji sprva ni želel vrniti v Mehiko. Pravzaprav je bila odločitev, da zapusti znano okolje, se vrne v domovino in začne skorajda iz nič, ena najtežjih, kar jih je moral sprejeti. Prve igralske priložnosti je dobil v Evropi, kjer je v manjših vlogah nastopal v projektih, kot sta španski seriji Velvet Collection in Servir y proteger.
Igralec je nato naredil velik korak, tvegal vse in se vrnil v svojo državo, kjer se danes uveljavlja kot eden od obrazov nove generacije igralcev na malih zaslonih. Med pomembnejšimi projekti je tudi Colisión, telenovela Max Original v produkciji Telemundo Studios, ki je gledalcem na voljo od 7. septembra.
37-letni igralec, navdušen nad tem podvigom, se je s ¡HOLA! Americas pogovarjal o projektu, ki se ponaša z zvezdniško igralsko zasedbo, v kateri nastopajo tudi Macarena Achaga, Margarita Rosa de Francisco, Christian Vázquez in Juan Pablo Castañeda. V seriji, za katero Diego zagotavlja, da se močno razlikuje od klasičnih telenovel, igra Matíasa, večplasten lik. Ta je vse prej kot tipičen in predvidljiv protagonist, saj se skozi zgodbo razkriva kot kompleksen posameznik v sodobni melodrami, polni moči in izdaje, ki bo gledalce držala na robu sedežev.
Foto: HBO Max
Poleg projekta, ki ga je kot igralca potisnil do novih meja, se je Diego dotaknil tudi slave in tega, kako je ta spremenila njegovo življenje. Izrazil je hvaležnost za vsako produkcijo, ki mu je prišla na pot, med drugim za telenovelo Guardián de mi vida in Con esa misma mirada, s katerima je osvojil občinstvo. Hkrati pa se je iz naraščajoče priljubljenosti tudi veliko naučil.
V pogovoru je Diego Klein spregovoril tudi o tem, kako težko je bilo biti v središču govoric, v katere je bila vpletena ena od njegovih soigralk. Februarja 2025 je polemika zajemala igralca in njegovo soigralko Angelico Rivera. Po pojavu govoric je bilo njuno zasebno življenje izpostavljeno javnosti, oba pa sta zanikala domnevno razmerje in pojasnila, da je njun odnos temeljil izključno na profesionalnem sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in občudovanju. Danes lahko igralec o tej izkušnji govori z več distance in priznava, da mu je dala modrost, kako se v podobnih situacijah odzvati v prihodnje.
Čas je bil tudi za razmislek o nasvetih, ki bi jih Diego danes namenil sebi na začetku kariere. Pravi, da bi svojemu mlajšemu jazu svetoval, naj bolj uživa v trenutku in zaupa, da se bo vse, o čemer je sanjal, zgodilo. Med drugim tudi njegova udeležba v seriji Colisión, projektu, ki ga vidi kot prvo zgodbo svoje vrste, z dinamično pripovedjo, polno skrivnosti in nepričakovanih preobratov.
Foto: Eduardo Aros/Hola!
O čem govori Colisión?
Po letih v tujini se Zoé (Macarena Achaga) po očetovi smrti vrne v Mehiko, pripravljena prevzeti svoje upravičeno mesto naslednice in nadaljevati zapuščino, ki jo je ustvaril na čelu družinskega podjetja. Ob vrnitvi pa odkrije, da je njena mati Belén (Margarita Rosa de Francisco) že prevzela nadzor in se mu ne namerava odpovedati. Zoéjina prisotnost ogrozi položaj, ki ga je Belén pravkar osvojila, in poglobi rivalstvo med njima, kar dokončno razbije odnos, ki ga zaznamujejo stari konflikti. Zdaj je na kocki družinska zapuščina in prihodnost podjetja. Spor ponovno odpira stare rane, obuja zamere in grozi, da bo razkril resnice, ki so bile dolga leta skrite. Medtem preiskava smrti Miguela Ángela razkriva nedoslednosti, nepričakovana zavezništva in namige, ki odpirajo ključno vprašanje: ali je bila njegova smrt res nesreča? Zoéjini odnosi z Matíasom (Diego Klein) in Ikalom (Christian Vázquez) ter Belénin odnos z Juanom (Juan Pablo Castañeda) zgodbi dodajo novo plast napetosti, v kateri so na preizkušnji tudi čustva in zvestoba.
Kaj vam pomeni biti del serije Colisión?
Vzeli smo bistvo Mehike, naše države, pa tudi Latinske Amerike, kjer imamo radi melodramo in telenovele. Mislim, da so se ustvarjalci vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi telenovelo prenesli v drugačno okolje, v prostor, kjer delajo filmski režiserji, kjer scenarij izhaja iz priredbe ali je navdihnjen z romani. Zato mislim, da je to veliko tveganje, saj lahko precej spremeni podobo tega, kar danes gledamo na pretočnih platformah. Te so polne hibridov, pri katerih včasih ne veš, ali gledaš telenovelo ali serijo. Mislim, da je prav zato, ker je projekt zelo specifičen in jasen glede želje ustvariti telenovelo, vendar na drugačni kakovostni ravni in z drugačnimi produkcijskimi standardi, to odlično tveganje.
Foto: Eduardo Aros/Hola!
Povejte mi nekaj o svojem liku in Matíasovi psihologiji. V napovedniku ga včasih vidimo kot nekakšnega zlobneža. Kako ga vidite vi?
Matías je tipičen srčni izbranec telenovel. Je v privilegiranem položaju, je direktor kanala in pozna svojo dolgoletno ljubezen. Ko pa zgodba napreduje, raziskuje tudi druge plati svojega značaja. Ni ravno zlobnež. Mislim, da tega lika zaradi njegove kompleksnosti ni mogoče povzeti v enem samem stavku. Mislim, da je prav to še en velik uspeh HBO-ja. Morda so opazili, da so liki v melodramah oziroma telenovelah pogosto preveč polarizirani. Zlobnež je zelo slab, dobro dekle je zelo dobro in včasih lahko to gledalca utrudi. Namen je bil posneti melodramo, vendar z bolj niansiranimi liki – z bolj kompleksnimi in bolj protislovnimi lastnostmi.
Kaj je bilo po vašem mnenju najbolj obogatitveno pri sodelovanju z Macareno in Margarito? Margarita Rosa de Francisco je legenda telenovel, Macarena Achaga pa je prav tako vzhajajoča zvezda.
Mislim, da je poleg vseh naših karier čudovito predvsem to, ko se znajdeš na snemanju s tako čudovitimi ljudmi, ki odložijo svoj ego in katerih glavni cilj je ustvariti enotnost ter občutek družine. To je vsekakor tisto, kar sem se od Margarite in Mace največ naučil. Resnično smo ustvarili odlično ekipo, kar se ne zgodi pri vsakem projektu. Takšno pozitivno vzdušje ni vedno prisotno. Za to imajo zasluge tudi režiser, Max, Mariano, Lau in celotna produkcijska ekipa. Mislim, da je bilo v tem primeru tisto, kar smo želeli ustvariti, zelo zahtevno, predvsem glede na lokacije in časovni okvir. Kar mi je olajšalo delo in poskrbelo, da je vse skupaj teklo naravno, pa je bilo prav to, da smo se vsi tako dobro ujeli.
Foto: Eduardo Aros/Hola!
Diego, kako se počutite, ko postajate eden najbolj prepoznavnih obrazov nove generacije igralcev na televiziji?
Zelo sem hvaležen. V Mehiko nisem prišel tako dolgo nazaj. Študiral sem v tujini in se vrnil pred približno petimi ali šestimi leti. Iskreno, počutim se zelo srečnega zaradi kariere, ki sem jo imel v tako kratkem času. Zdi se mi, da to ni nekaj običajnega. Še vedno sem presenečen in si včasih rečem: 'Vau, kako srečen sem!' Seveda je bilo za vsem tem veliko dela. Dolga leta sem igral v gledališču, se izobraževal na igralskih šolah, pridobil diplomo iz igre in imel podporo svoje družine, ki je bila vedno strastna do vsega, kar je povezano z umetnostjo. Toda ja, ta kariera je včasih zelo nepravična in veliko je zelo dobro pripravljenih ljudi, ki ne dosežejo želenih rezultatov. Ko jih dosežeš, se moraš zato počutiti srečnega in hvaležnega.
Kako dojemate koncept slave? Kot ste dejali, je vaša kariera napredovala zelo hitro.
Da, moje življenje se je spremenilo, vendar sem še vedno ista oseba. Mislim, da je to zame skrivnost – ne vem, ali je skrivnost uspeha, zagotovo pa je skrivnost sreče in duševnega miru. Sem zelo družinsko usmerjena oseba in imam veliko prijateljev. Ostal sem z istimi ljudmi, zato spremembe nisem tako močno občutil. Seveda sem jo občutil finančno in pri prepoznavnosti na ulici. Včasih tudi resnično ocenjujem, kako uspešen je projekt. Mislim pa, da za zdaj ostajam trdno na tleh in živim zelo preprosto. Še vedno razumem, da je slava minljiva in tudi neke vrste iluzija. Ljudje ne vedo vedno natančno, zakaj te imajo radi. In tudi to te ne definira. Odlično je, ko te ljudje prepoznajo, vendar te to ne opredeljuje kot osebo in zagotovo ni najpomembnejša stvar. Kar se mi je zgodilo, je, da sem toliko časa preživel na snemanjih, predvsem zaradi nenehnega dela. Toda zgodilo se mi je nekaj drugega, kar je bilo pomembnejše od same slave: začel sem se bolj zavedati časa. Zato sem postal bolj izbirčen pri tem, kako preživljam svoj prosti čas, saj ga imam zelo malo in skoraj ves čas porabim za delo. Zdaj bolj cenim stvari, ki so v življenju zares pomembne, kot so počitnice z družino in čas, ki ga preživim s prijatelji. Ko si ves čas na snemanju, se začneš spraševati o marsičem.
Foto: Eduardo Aros/Hola!
Ko že govorimo o izzivih slave, kako ste se soočili z govoricami, ki so vas povezovale z Angelico Rivera?
Bilo je neverjetno težko, predvsem zato, ker sem spoznal, da kot oseba izgubiš nadzor nad lastno življenjsko zgodbo. To je tisto, kar je tako presenetljivo – ko to doživiš iz prve roke in ugotoviš, da nekaj, kar ni resnično, za zunanji svet postane resnično. Razmišljaš, prestrašiš se, a hkrati razumeš in si rečeš: 'Vau, kdo sem jaz? Podoba, ki jo projiciram, nisem jaz.' In to se lahko spremeni v nekaj povsem drugega. Resnica je, da imajo mediji moč. Lahko spremenijo, kar želijo, in eno zgodbo spremenijo v drugo. Seveda ne mislim posebej nate, ampak to je moč, ki jo imajo. Ta izkušnja mi je dala veliko modrosti in me morda pripravila na prihodnost oziroma na drugačne situacije. Naučila me je, kako vsega tega ne jemati osebno. V tem primeru se je na koncu govorica vrtela okoli romance. Nihče ni bil prizadet, vendar ko si sredi takšne nevihte, si rečeš: 'Vau.' In nenadoma se lahko vse skupaj spremeni v novo govorico, ki je veliko bolj škodljiva. To je strašljivo in moraš se naučiti, kako se na to pripraviti.
Kaj bi rekli Diegu izpred šestih ali sedmih let, ki je igral v seriji Preso No. 1 in je zdaj nenadoma tukaj, uspešen na tako pomembni platformi, kot je Max?
Mislim, da bi mu rekel, naj se malo bolj sprosti in zaupa, da se bo vse izšlo. Včasih namreč vedno razmišljamo o prihodnosti in nas skrbi, kaj bo. Rekel bi mu nekaj takega: 'Sprosti se, zgodilo se bo.' Včeraj sem bil na predstavitvi in ko sem videl obseg projekta, kot je Colisión, ki ga podpira tako neverjetna platforma in ima tako prepričljivo zgodbo, sem se nenadoma zagledal tam in pomislil: 'Vau, kako kul je, da je moja kariera dosegla to točko. To je tako velik podvig.' Ne glede na končni izid je neverjetno že to, da si pionir in eden od ljudi, ki so bili del takšnega projekta. Ko vidiš vso promocijo, ki jo izvajamo, in kako velik bo projekt, me to seveda navdušuje. Hkrati pa mi daje velika pričakovanja glede moje kariere in tega projekta.
Katera je bila po vašem mnenju najtežja odločitev, ki ste jo morali sprejeti – tista, za katero ste danes najbolj hvaležni?
Vau, to je pa težko vprašanje. Mislim, da je bila ena najtežjih odločitev ta, da sem se preselil v Mehiko. Glede tega nisem bil prepričan. Bil sem zelo trmast glede želje po življenju v Španiji, res zelo trmast. Danes pa mislim, da je bila ta odločitev ena najboljših stvari, ki sem jih lahko naredil. Eden najtežjih procesov, v katerega sem bil vključen, pa je zagotovo predstava, v kateri trenutno igram ob koncih tedna, El Método Grönholm. Ta proces je bil eden najtežjih, s katerimi sem se kot igralec doslej soočil, in zagotovo eden najbolj zahtevnih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar