Foto: Alejandro Salinas/Caras
Mehiška igralka in pevka Dulce María si je za zdaj vzela premor od glasbe, igranja in velikih koncertov ter spregovorila o novem življenjskem obdobju: vlogi mame dveh otrok. V tej situaciji jo njena moč, zrelost in brezpogojna ljubezen ohranjajo kot steber družine, za katero, kot pravi, je vredno prav vse. S priljubljeno zvezdnico, ki je v preteklosti trikrat obiskala Slovenijo, so se družili novinarji mehiške revije Caras, katerim je med pogovorom odprla svoje srce, razkrila prijetne, pa tudi boleče trenutke in presenetila s skrivnostjo, ki je meni osebno ob branju zlomila srce.
Hvala, ker ste nam odprli vrata svojega doma in svoje družine. Veseli smo, da vas lahko vidimo v tej novi fazi materinstva, potem ko vas poznamo že toliko let …
Najlepša hvala. Zelo sem vesela, da lahko z vami delim to posebno novico. Vem, da bo prinesla veliko veselja številnim ljudem, ki nas imajo radi in so nam bili vedno blizu.
Foto: Alejandro Salinas/Caras
Kako doživljate prihod svoje druge hčerke Fer? In kaj je bilo najbolj vznemirljivo pri tem novem poglavju v vašem življenju?
Zelo sem hvaležna za to priložnost, saj nam veliko pomeni, da lahko predstavimo našo deklico, ki je prišla, da bi dopolnila našo družino. Res sem govorila, da bom 'tovarno zaprla' pri 40. letih, ne glede na vse. Decembra sem dopolnila 40 let, julija pa smo izvedeli, da pričakujemo deklico. Bila je mešanica številnih čustev, saj sem si želela, da bi María Paula dobila bratca ali sestrico, in tudi sama sem si želela znova postati mama. Prvič sem rodila med pandemijo in takrat nisem videla skoraj nikogar. Niti oblačil ji nisem mogla kupovati v trgovinah, saj je bilo vse mogoče urediti le preko spleta.
In kako ste doživljali prvo nosečnost?
Nisem mogla videti skoraj nikogar. Bila je zelo nenavadna in zahtevna nosečnost, saj je potekala sredi pandemije in je bilo vse povsem drugače. Tokrat je bilo precej drugače, ker sem lahko počela več stvari. Mislim, da sicer nisem bila najbolj družabna oseba, vendar sem lahko šla ven, ji kupila stvari ter bila predvsem obdana z družino in najbližjimi prijatelji. To je bilo res lepo. Ena najbolj vznemirljivih stvari v tej nosečnosti je bila zame to, da sem Marío Paulo videla v vlogi starejše sestrice. Spomnim se, ko sem šla v bolnišnico, da bi rodila, in sem si mislila: 'Kaj? To je zadnjič, da sva samo midve, od zdaj naprej stvari ne bodo nikoli več enake.' Po eni strani sem bila neizmerno navdušena, da bo dobila sestrico, po drugi pa sem vedela, da se bo najina dinamika spremenila. Bili smo Paco, María Paula in jaz, zdaj pa smo štirje. Tako sem navdušena, ker je bila Fernanda resnično darilo. Čeprav njene nosečnosti nismo načrtovali, smo si jo iskreno želeli. Vedno smo govorili: 'Če nam jo Bog pošlje, preden dopolnim 40 let, bo popolno.' In prav to se je zgodilo. Resnično je čudovito darilo za našo družino.
Foto: Alejandro Salinas/Caras
Kako je bilo izvedeti, da ste noseči?
Bilo je nekoliko nenavadno, saj sva bila z možem odprta za možnost še enega otroka, vendar sva vedno mislila, da bova, ko bom dopolnila 40. let, z otroki zaključila. S Pacom sva bila z Marío Paulo zelo srečna in konec leta 2024 sva bila neverjetno presenečena in presrečna, ko sva izvedela, da pričakujeva otroka. Tega nisva načrtovala, vendar naju je novica zelo osrečila. Žal je bil to tudi zelo žalosten čas, ki ga še vedno nisem povsem predelala, saj sva izgubila otroka, ko sem bila skoraj v tretjem mesecu nosečnosti. Bilo je grozno in za vse zelo boleče. Bila je izjemno intenzivna izkušnja, kakršne še nikoli prej nisem izkusila na lastni koži. Morda sem kaj podobnega doživela od blizu z družinskim članom ali prijateljico, vendar se mi osebno to še nikoli ni zgodilo. Neverjetno težko je. Mislim, da je bilo najtežje prav to, da je ob prvem otroku pogosto prisoten strah, ker je vse novo. Pri drugem pa sem mislila, da že vem, kaj lahko pričakujem, in da bo vse v redu. Zato si takšne izgube nikoli nisem predstavljala.
Kako ste se spopadli s tem obdobjem?
Zgodilo se je ravno v času, ko sem se vračala k svoji karieri. Pravkar sem končala Belanovin koncert, na katerem sem zapela pesem Rosa Pastel, in posnela še nekaj drugih stvari. Le nekaj dni pozneje sem izvedela, da sem noseča. Zato sem svoje življenje postavila na pavzo, da bi postala mama in se posvetila temu. Potem sva izgubila otroka in takrat sem se počutila, kot da se je vse znova ustavilo. Zelo težko je bilo poskušati razumeti, kaj Bog želi od mene oziroma kam naj bi šlo moje življenje. Potrebovala sem nekaj mesecev, da sem vse skupaj predelala. V sebi sem si govorila: 'No, ne bom več mama. Ne zdaj, ne nikoli.' Zelo težko se je bilo osvoboditi takšnega načina razmišljanja. Postopoma, ko so minevali meseci, in s pomočjo terapije sem začela razmišljati: 'Spet se bom posvetila svoji karieri.' Vrnila sem se h glasbi, ki je bila zame vedno zatočišče, nekaj zelo plemenitega, kjer lahko pišem in iz sebe sprostim stvari. Izdala sem singel z naslovom Jaula de oro in vse se je začelo pozitivno odvijati. Junija sem imela odličen junket, julija pa smo se odpravili na potovanje, ne da bi vedeli, da bo to naše zadnje potovanje kot trio. Paco, María Paula in jaz smo se odpravili v Austin na čudovito potovanje z avtomobilom, nato pa sem se nenadoma začela počutiti grozno – res, res slabo. Ves čas sem govorila: 'Kaj je narobe z mano? Kaj se dogaja? Ne vem, kaj je narobe!' Kakorkoli že, vrnili smo se v Mehiko in naredila sem test nosečnosti. Bil je pozitiven. Nisem mogla verjeti. Ravno sem se odločila, da bom nadaljevala svojo kariero, in nenadoma mi je življenje ponudilo možnost, da znova postanem mama. Bil je zelo čustven trenutek, hkrati pa tudi čas, ko sem morala vse skupaj predelati in si reči: 'V redu, vse bo v redu.'
Na tej točki moram poudariti, da je to le delček intervjuja, ki je bil objavljen na spletni strani, tisti v reviji je veliko daljši, zato bom ta daljši intervju objavila, ko bom dobila fotografije celotnega članka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar