Foto: TelevisaUnivision
Po dolgem in razburljivem čakanju je pred nekaj dnevi končno doživela premiero telenovela Tierra de amor y coraje, nova Televisina telenovela, ki jo je produciral José Alberto 'El Güero' Castro. Ta pomemben projekt ima posebno mesto v karieri Sofíe Castro, saj ji prinaša prvo glavno vlogo. Tesno sodelovanje z očetom je eden od razlogov, zakaj mlada igralka te melodrame ne bo nikoli pozabila, drugi pa je Emilio Osorio, eden njenih soigralcev. V intervjuju za ¡HOLA! Américas sta nadarjena igralca, ki ju povezuje veliko skupnega tudi zunaj same produkcije, spregovorila o prijateljstvu in tovarištvu, ki sta ga spletla na snemanju, ter razkrila lastnosti in življenjske lekcije, ki sta jih podedovala od svojih slavnih staršev.
"Zelo sem hvaležna njemu, mreži in celotni igralski zasedbi, da mi je dal priložnost igrati v tej čudoviti telenoveli. Upam, da bo ljudem všeč. Clara je skupaj z brati Coraje popolnoma osvojila moje srce. V mojem življenju je pustila zelo, zelo velik pečat in resnično upam, da bo tako tudi pri vseh gledalcih," je Sofía povedala o svoji prvi glavni vlogi.
Pred nekaj meseci, ko je bilo snemanje že v zaključni fazi, in nekaj dni pred premiero sta Sofía in Emilio delila svoje navdušenje nad projektom, ki je bil 7. avgusta končno premierno predvajan na platformi ViX v Združenih državah Amerike. Rdeča nit njunih pogovorov je bilo predvsem tovarištvo med mladima igralcema. Med šalami, sproščenim klepetom in naklonjenimi gestami sta razkrila močno prijateljstvo, ki se je stkalo med snemanjem sredi spektakularnih pokrajin Arizone.
Poleg mladosti in talenta imata Sofía in Emilio nedvomno skupno še eno pomembno lastnost: oba prihajata iz družin, tesno povezanih z mehiško zabavno industrijo. Sofía je najstarejša hči Joséja Alberta 'El Güera' Castra, ki je tudi producent tega projekta, in Angélice Rivera, ene najbolj ikoničnih igralk telenovel. Emilio je sin Juana Osoria, prav tako enega najbolj znanih televizijskih producentov, njegova mati pa je Niurka, ena najbolj prepoznavnih osebnosti mehiške televizije.
Sofía in Emilio sta nam predstavila tesno vez, ki je očitna celo v njunem igrivem klepetu, ter spregovorila o svoji izkušnji pri snemanju zgodbe o ljubezni, ambicijah in maščevanju. V tej zgodbi si platno delita tudi z Emmanuelom Palomarešem, Brandom Penichejem in številnimi drugimi člani velike igralske zasedbe. Hči nepozabne 'Gaviote' je stopila v čevlje Clare Barrios, njen mladi kolega pa je upodobil Lala, najmlajšega od bratov Coraje.
Foto: TelevisaUnivision
Kaj menita o premieri telenovele Tierra de amor y coraje?
Sofía: Zelo sem srečna, živčna in hkrati izjemno navdušena. Seveda čutim tudi veliko odgovornost, ker sem del tega projekta. Zelo sem srečna in hvaležna, predvsem pa vesela, da sem lahko sodelovala pri tako čudovitem projektu s tremi zelo čednimi moškimi.
Emilio: Eden od teh čednih moških sem jaz, samo da veste. Če ste slučajno mislili na koga drugega. (smeh)
Projekt je vključeval veliko sprememb, med drugim odhod iz Mehike in dolgotrajno odsotnost od doma. To je bilo verjetno velik izziv, pa tudi določena žrtev. Kako sta to doživljala?
Emilio: Na začetku je prisotne predvsem veliko negotovosti, saj projekt vključuje veliko tesnih stikov z ljudmi, odsotnost od doma pa nas očitno naredi bolj ranljive in občutljive. Kljub vsemu, kar lahko občasno povzroči trenja ali nelagodje, mislim, da smo imeli veliko srečo, da smo spoznali res čudovite ljudi. Pravzaprav ne vem, kako bi to opisal drugače. Vsi so bili res odlični – od produkcijske ekipe in vodstva do nas, igralcev, ki smo bili vsak dan skupaj pred kamero. Bilo je super. Kot nekakšen zelo intenziven poletni tečaj, na katerem smo se veliko zabavali, se bolje spoznali in si bili vedno bližje. To nam je pomagalo povezati naše osebnosti in različne energije ter jih združiti v želji, da bi za gledalce ustvarili najboljšo možno vsebino.
Kako je bilo sodelovati z 'El Güerom' pri tem projektu? Še posebej za vas, Sofía, saj je vaš oče.
Sofía: Že prej sem imela srečo sodelovati z njim pri drugih projektih, vendar nikoli v glavni vlogi, nikoli s takšno odgovornostjo in nikoli pri tako velikem projektu. Tokrat so tvegali dvomesečno snemanje v tujini, pripeljali celotno garderobo, produkcijske ekipe in uredili vizume za toliko ljudi. Šlo je za ogromno produkcijo in še nikoli prej nisem imela priložnosti izkusiti česa takega. Zato sem za to priložnost izjemno hvaležna in srečna. Za ta projekt smo dali vse od sebe. Bila je zelo lepa, a hkrati zahtevna izkušnja – profesionalno, osebno in tudi čustveno. Zame je bila mentalno zelo zahtevna, vendar sem neizmerno uživala. Zdaj se snemanje počasi končuje in tega si pravzaprav ne želim. Vsak dan, ki mine, in ob katerem se zavem, da je pred mano vse manj snemalnih dni, me kar stisne v želodcu. (smeh) Zelo sem uživala in za to izkušnjo bom vedno izjemno hvaležna.
Povejta nam nekaj o psihologiji vajinih likov.
Sofía: Clara je močna, zelo disciplinirana in pravična ženska. Zelo ljubi svojo zemljo in globoko ljubi tudi tri brate Coraje. Storila bo vse in se borila proti vsem oviram, da bi rešila svojo zemljo, pa tudi sebe. Je ženska, ki je zelo predana svojim prepričanjem in temu, kar si želi doseči. Ko si nekaj zada, je pripravljena vztrajati do konca.
Emilio: Lalo je najmlajši od bratov Coraje. Je človek, ki se nenehno uči in razvija. Mislim, da je v obdobju svojega življenja, ko se zelo hitro spreminja zaradi različnih situacij in dogodkov, ki predstavljajo prelomnice in zaznamujejo obdobje prej in potem. Od trenutka, ko Clara vstopi v njegovo življenje, začne vse skupaj dobivati veliko večji smisel. Življenje začne doživljati drugače in ga tudi veliko bolj polno uživati.
Foto: TelevisaUnivision
V katerih lastnostih se prepoznata v svojih likih in v čem se od njiju razlikujeta?
Sofía: Mislim, da so podobnosti predvsem v ljubezni do tega, kar počneva. Jaz imam zelo rada svojo kariero, Clara pa ljubi svojo kariero v živinoreji in svoje ranče. Deliva si številne vrednote in prepričanja. Razlika pa je v najinih srcih: Sofíino srce ni razdeljeno med tri moške. (smeh) Moje srce pripada Pablu Bernotu, Clarino pa trem zelo čednim moškim.
Emilio: Mislim, da sva si podobna predvsem v odpornosti. Lalo je zelo odporen človek in mislim, da sem se tudi sam naučil biti odporen. To je vrednota, ki jo zelo cenim. Razlika pa je morda v tem, da mu včasih manjka določena mera nagajivosti (smeh) .Včasih se mi zdi, da sem veliko bolj nagajiv od Lala, saj je on zelo dober in priden fant, jaz pa ne vedno toliko (smeh). Z mojega vidika nagajivost nima nobene zveze s tem, da si slab človek. Mislim, da gre bolj za način komunikacije. Sam sem v marsičem nekoliko bolj sarkastičen. Rad se šalim, rad dražim ljudi in sem lahko tudi precej provokativen, vendar je to močno povezano z mojo mehiško dediščino. Mehičani smo pogosto zelo hudomušni, predrzni in radi zbadamo drug drugega. Zato se mi zdi, da je Lalo v tem pogledu nekoliko bolj zadržan. Ima bolj introvertirano plat in prav v tem si nisva tako podobna.
Sofía: Ima pa zato več nagajivosti, več talenta in več pikantnosti.
Ker sta oba otroka uspešnih producentov, kako težko se vama je bilo spoprijeti z mislijo, da imata zaradi družinskih vezi že vnaprej zagotovljen projekt? Čeprav v resnici obstajajo avdicije in celoten proces, ima javnost pogosto napačne predstave o tem ...
Emilio: Mislim, da ni bilo tako težko, da ne bi uspela, vendar tudi ni tako preprosto, da bi zaradi tega ostala v coni udobja. Če obstaja resnična ljubezen do poklica – in Sofía je v tem poklicu že 15 let, letos pa sem 15. obletnico praznoval tudi jaz –, potem je na neki točki edina stvar, ki lahko nekaj zares dokaže, čas. Minilo je veliko let, ki so naju pripeljala do tega trenutka, za katerega sva zelo hvaležna. Nekaterim ljudem bo najino delo všeč in takšne odzive bomo sprejeli ter se zanje zahvalili. Nekaterim morda ne bo všeč, in tudi s tem se bomo morali soočiti ter jih poskušati prepričati s svojim delom. Mislim, da je prav v tem bistvo, kajne? Zato se mi zdi pomembno, da se osredotočava na delo, na svojo kariero in na to, kar lahko sama ustvariva, ne pa na vse drugo, kar se govori okoli naju.
Sofía: Imam občutek, da si deliva veliko stvari, ki so včasih zapletene, ljudje pa ne razumejo vedno truda, ki je vložen v vse, kar počneva. Kot vedno pravim: ne moreš soditi nečesa, česar nisi izkusil, saj ima vsak človek svojo pot in svoj proces. Tako Emilio kot jaz sva imela svojo pot. Če je tvoj oče zdravnik, obstaja velika verjetnost, da bo tudi tvoj sin postal zdravnik. Pri nama je bilo podobno. Mislim, da je bilo skoraj nemogoče, da bi se ob starših, ki jih imava, odločila za nekaj popolnoma drugega. To je okolje, v katerem sva odraščala, in poklic, ki sva ga spoznala od blizu.
Emilio: Poleg tega so to ljudje, ki jih občudujeva.
Katere lastnosti menita, da sta podedovala od svojih staršev?
Sofía: Od mame sem seveda podedovala fizični videz. (smeh) Imam tudi njeno disciplino, predanost, zagon in lakoto po karieri ter željo, da bi uresničila svoje sanje in postala igralka. Mislim, da si deliva veliko občutljivosti in zelo močno povezanost s tem, čemur sva predani. Moja mama je odličen zgled v mojem življenju. Je ženska mojega življenja in vse, kar sem, dolgujem njej. Od nje sem se ogromno naučila. Mislim, da je izjemno močna ženska in me je veliko naučila o odpornosti. Prav to sem se od nje naučila – da moraš znati vztrajati tudi takrat, ko stvari niso preproste. Rada sem videti natanko tako kot moja mama, ker si mislim, da bom potem, ko bom v njenih letih, prav tako lepa. (smeh) Želim si te gene! Tudi moje ime je Angélica Sofía, zato sem ji že po imenu zelo podobna. Ampak v sebi nosim tudi veliko očetovega značaja – v načinu razmišljanja in načinu dela. Veliko me je naučil. Od očeta sem podedovala delovno etiko in prepričanje, da ti nihče ne more reči, da nečesa ne zmoreš. Oče je meni in mojim sestram dal vsa mogoča orodja, znanje in vire, da bi nas pripravil na to, da postanemo samostojne in delavne ženske. Je tudi moj najboljši prijatelj. Povem mu absolutno vse. Je moj največji svetovalec in modrec. Ko sem nenadoma nekoliko eksplozivna, je oče tisti, ki me zna vrniti na zemljo. Brani me, daje mi občutek varnosti in je vedno tam, ko ga potrebujem. Od njega sem se naučila tudi, da moram biti zelo neposredna in jasna glede svojih stališč in stvari, ki so mi pomembne. Resnično imam srečo, da imam dva izjemna starša.
Emilio: Od mame sem se naučil predvsem tega, da mi vedno daje svobodo, ne dovoljenja. To pomeni, da je moja mama zelo svobodna oseba, vendar ima hkrati svoje meje. Nikoli mi ni želela odvzeti možnosti, da bi živel svoje življenje, hkrati pa me je naučila odgovornosti in tega, da mora svoboda vedno imeti določene meje. Biti Kubanec je zame celostna izkušnja, saj je človek v veliki meri sestavljen tudi iz svojih korenin. Vedno sem bil ponosen na svojo dediščino in še posebej na to, da jo lahko predstavljam. To je del mene in nekaj, kar želim nositi s seboj, ne glede na to, kam me življenje odpelje. Od očeta pa sem se naučil: vedno spoštovanje, nikoli strah. Mislim, da je bil moj oče vedno človek, ki ga je zaznamoval zelo močan, odločen in včasih tudi eksploziven značaj. Vendar je vedno poudarjal, da je pomembneje, da te ljudje spoštujejo, kot pa da se te bojijo. To načelo uporablja tudi pri ljudeh, s katerimi dela, in meni je dalo veliko moč. Naučil me je, da se mi ni treba nikogar bati, lahko pa vse ljudi spoštujem. Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil od njega.
Foto: Instagram Tierra de amor y coraje
Sofía, vam je vaša mama, ki je igrala v številnih telenovelah in drugih projektih, za to vlogo dala kakšen poseben nasvet?
Sofía: Moja mama mi je vedno govorila: 'Imej noge trdno na tleh in nos uprt proti nebu.' To je stavek, ki si ga zelo dobro zapomnim in ki me spremlja. Mislim, da popolnoma povzema njen pogled na življenje. Lahko imaš velike sanje, lahko meriš visoko in verjameš vase, vendar nikoli ne smeš izgubiti stika z realnostjo in pozabiti, od kod prihajaš.
Veliko igralcev svoje delo opravi pred kamero in potem serije ali telenovele sploh ne gledajo. Se vidva gledata na platnu oziroma na televizijskih zaslonih? Sta do sebe zahtevna?
Emilio: Moraš se znebiti lastne samozavesti in ega ter se znati opazovati, če želiš vedeti, kaj lahko izboljšaš. Ko se gledam, se ne vidim kot Emilio, ampak kot gledalec. Predvsem zato, ker želim biti do sebe kritičen. Mislim, da moraš najprej znati kritizirati samega sebe, preden začneš kritizirati druge. Seveda ni vedno lahko gledati samega sebe in opazovati stvari, za katere si želiš, da bi jih naredil drugače. Ampak ravno zato je to pomembno. Če želiš napredovati, moraš biti pripravljen priznati, da nisi vedno vsega naredil popolno.
Sofía: Tudi jaz se opazujem in sem do sebe zelo samokritična. Hkrati pa se moraš znati tudi pohvaliti. Lepo je sprejeti svoje uspehe in videti, kdaj si nekaj naredil dobro, tako kot moraš prepoznati stvari, pri katerih bi lahko bil boljši. Pomembno je sprejeti oboje – dobre in slabe plati. Mislim, da se iz vsake izkušnje lahko nekaj naučiš. Če si ves čas samo kritičen do sebe, lahko pozabiš na vse, kar si že dosegel. Zato se trudim najti ravnovesje med samokritičnostjo in tem, da si dovolim biti ponosna na svoje delo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar