Foto: Germán Nájera / Iván Flores
Življenje Anne De Ville, hčerke priznane mehiške igralke Claudie Ríos, je z igranjem prepleteno praktično od rojstva. Kot sama poudarja, je bilo gledališče njen prvi dom, umetnost pa je oblikovala njeno dojemanje sveta že v najzgodnejšem otroštvu. "Od trenutka, ko sva bili s sestro Marío še v maternici, sva bili obkroženi z besedili, vajami, zgodbami in odri. Odraščali sva v gledališču. Igro sva začeli študirati pri sedmih letih in takrat sva že znali na pamet odlomke iz del, kot so La vida es sueño, La Celestina, Otelo in Hamlet. Nenehno sva spremljali gledališče in film, kar je zelo zgodaj oblikovalo najino občutljivost," se spominja v intervjuju za People en Español.
Čeprav je bila z igranjem povezana že kot otrok, je šele pri devetnajstih letih dokončno spoznala, da želi temu poklicu posvetiti svoje življenje. Po treh semestrih študija prehrane, ko je še vedno iskala svojo pot, je doživela odločilen trenutek v gledališču. "Na čustveni ravni se mi je zgodilo nekaj izjemno močnega. Dobesedno sem čutila, kako se dvigam s sedeža, moje telo si je želelo stopiti na oder, naseliti se v besedilu in postati del te čarovnije. Bil je jasen in razkrivajoč trenutek. Takrat sem razumela, da ni ničesar drugega, čemur bi želela posvetiti svoje življenje kot fikciji, ustvarjanju, pripovedovanju zgodb in raziskovanju človeške duše skozi umetnost," pravi.
Po lanski vlogi v telenoveli Juegos de amor y poder Anna De Villa, danes 28-letna igralka, nastopa v melodrami Doménica Montero, kjer upodablja Nieves Peña – lik, ki zahteva veliko občutljivosti, sposobnosti poslušanja in notranje resnice. "Sodelovanje pri tej melodrami je bilo zame čudovito presenečenje in uresničitev sanj. Vsak dan na snemanju sem v delo vložila vse svoje srce, disciplino in občutljivost. Videti, da gledalci moje delo sprejemajo s toliko ljubezni, je neprecenljivo," priznava.
Foto: Germán Nájera / Iván Flores
Kaj vam je bilo pri sodelovanju v telenoveli Doménica Montero najbolj všeč?
Težko je izbrati le eno stvar. Zame kot igralko je bil to izjemno celovit in velikodušen projekt. Najbolj sem uživala v ustvarjanju tako nežnega in ljubečega lika – enega tistih, o katerih sanjaš v svojem poklicnem življenju. Nieves zahteva občutljivost, poslušanje in veliko mero resnice. Poleg tega je delo v tako solidni produkciji, z zelo predanimi režiserji in ljubečo igralsko zasedbo, ustvarilo okolje, v katerem smo vsak dan rasli. Med nami je vladalo veliko spoštovanja in čudovita ekipna energija, kar se zagotovo čuti tudi na zaslonu.
Kakšna je bila vaša izkušnja dela z igralko, kakršna je Angelique Boyer?
Popolnoma me je preobrazila – v najboljšem možnem smislu. Angelique ima vse: izjemno fizično prisotnost, visoko čustveno inteligenco in občudovanja vredno profesionalno disciplino. Delo z njo pomeni biti priča njeni strogosti, predanosti in globokemu spoštovanju našega poklica. Na snemanju postavlja zelo visoke standarde, kar te prisili, da se dvigneš, rasteš in zahtevaš več od sebe. To je bila izjemna učna izkušnja.
Česa ste se naučili po več mesecih v koži Nieves Peñe?
Nieves me je naučila, naj nikoli ne neham sanjati. Naučila me je verjeti v lepo ljubezen, pristne povezave in možnost, da zgradimo nekaj resničnega, tudi ko je življenje težko. Skozi njena protislovja sem se naučila pomena dostojanstva, ljubezni do sebe in postavljanja zdravih meja. Njena ranljivost in sposobnost brezpogojne ljubezni bosta vedno del mene. Ta lik mi je resnično spremenil življenje.
Foto: TelevisaUnivision
Kaj imata Nieves in Anna De Ville skupnega?
Obe imava navado povedati stvari v najmanj primernih trenutkih – a vedno iskreno. Deliva si močno povezanost s čustvi, intuicijo in iskreno željo po skrbi za druge. Mislim, da imava tudi podobno svetlo energijo in globoko predanost temu, kar ljubiva. Zaradi tega je bila povezava z likom zelo organska in polna ljubezni.
Kaj vam je pomenilo sodelovanje v tako uspešni telenoveli?
Bilo je čudovito presenečenje in uresničitev sanj. Vsak dan na snemanju sem v projekt vlagala svoje srce, disciplino in občutljivost. Videti, s koliko ljubezni občinstvo sprejema tvoje delo, je neprecenljivo. Zelo ganljivo je čutiti, da lik pri ljudeh vzbuja identifikacijo, čustva in naklonjenost ter da se vsakodnevni trud resnično poveže z gledalci. Zame je to največje darilo, ki ga lahko igralka prejme.
Vaša mama, Claudia Ríos, je priznana igralka. Kako je odraščanje ob njej vplivalo na vašo odločitev za igralsko pot?
Vpliv je bil izjemen. S sestro Marío sva dobesedno odraščali v gledališču. Že od trenutka, ko sva bili še v maternici, sva bili obkroženi s scenariji, vajami, zgodbami in odri. Pri sedmih letih sva znali na pamet odlomke iz del, kot so La vida es sueño, La Celestina, Otelo in Hamlet. Nenehno sva spremljali gledališče in film, kar je zelo zgodaj oblikovalo najino občutljivost. Odraščala sem ob občudovanju igralcev, ki so danes moji vzorniki – Verónica Merchant, Alberto Estrella, Arcelia Ramírez, Alejandro Tommasi in mnogi drugi. Danes imeti priložnost sodelovati z njimi in jih imenovati sodelavci, soigralci je globoko ganljivo. Pogosto imam občutek, da živim sanje, ki sem jih imela že kot otrok.
Foto: Germán Nájera / Iván Flores
Kdaj ste vedeli, da se želite igranju posvetiti profesionalno?
Po treh semestrih študija o prehrani, ko sem bila še vedno zmedena glede svoje poklicne poti, sem nekega dne odšla v gledališče. Tam se mi je na čustveni ravni zgodilo nekaj zelo močnega. Dobesedno sem čutila, kako se dvigam s sedeža in kako si moje telo želi stopiti na oder, se naseliti v like in postati del te čarovnije. Bil je izjemno jasen in razodevajoč trenutek. Takrat sem razumela, da ni ničesar drugega, čemur bi želela posvetiti svoje življenje kot fikciji, ustvarjanju, pripovedovanju zgodb in raziskovanju človeške duše skozi umetnost.
Kateri je najbolj dragocen nasvet, ki ste ga prejeli od mame glede igralskega poklica?
Vedno me je učila, da je ta kariera zgrajena na disciplini, vztrajnosti, ponižnosti in ljubezni do procesa. Naučila me je globoko spoštovati naš poklic, se temeljito pripraviti, vedno priti na delo z naučenim besedilom in odprtim srcem ter razumeti, da je vsak projekt priložnost za učenje in osebno rast.
Kdaj in s katerim projektom ste naredili prve uradne korake v igralskem svetu?
Imam občutek, da je bila igralska pot vedno del mene. Odraščala sem v gledališču, igro sem začela študirati že pri šestih letih, nastopila sem v prvi sezoni telenovele La Rosa de Guadalupe, delala v avdicijski agenciji in prevzemala manjše vloge. Praktično od nekdaj se dojemam kot igralko. Večjo prepoznavnost pa sem dosegla z vlogo Fabiole Briseño v telenoveli Juegos de amor y poder. Ta projekt je bil ključen, saj me je sčasoma pripeljal tudi do vloge Nieves Peña.
Foto: Germán Nájera / Iván Flores
Kakšne so vaše sanje in cilji za prihodnost?
Zame so meje neskončne. Želim si še naprej razvijati kariero v telenovelah, formatu, ki ga imam zelo rada, in nekoč nositi tudi glavno vlogo. Zelo me privlači tudi film, predvsem ustvarjanje kompleksnih in zahtevnih likov, ki me bodo še naprej čustveno in umetniško izzivali. Moja največja želja je, da še naprej rastem, se učim in pripovedujem zgodbe, s katerimi se lahko ljudje povežejo.
Tudi vaša sestra María nastopa v tej telenoveli. Je to prvi skupni projekt?
Ne, že prej sva sodelovali kot sestri in vsakič je bila to zelo posebna izkušnja. Ta projekt pa je najdaljši, ki sva ga do zdaj preživeli skupaj v isti produkciji, čeprav se najina lika v zgodbi zanimivo skoraj ne srečata. Kljub temu je čudovito, da ta proces doživljava skupaj in se med seboj podpirava pri tako pomembnem projektu.
Kako bi se opisali kot osebo?
Opisala bi se kot osebo, ki je globoko predana svojim sanjam, občutljiva, disciplinirana in močno povezana s tem, kar ljubi.
Kaj vas navdihuje tudi zunaj igranja?
Navdušujejo me branje, telesna vadba, skrb za dobro počutje in preživljanje časa s psi, ki so zame velik vir veselja. Zelo cenim trenutke miru, razmisleka in osebne rasti, saj čutim, da vse to neposredno hrani tudi moje delo igralke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar