Foto: TelevisaUnivision
Ariadne Díaz je ponovno stopila v čevlje Aidé v telenoveli Papás por siempre, nadaljevanju uspešnice telenovele Papás por conveniencia, ki se je pretekli teden začela premierno predvajati na programu Univision. "Pri ustvarjanju projekta sem se imela čudovito. Upam si trditi, da je ta sezona glede na teme, ki jih obravnava, celo boljša od prve. Je veliko bolj globlja. Kar se mene tiče, je bilo veliko tem, s katerimi sem se resnično poistovetila. Včasih sem le stežka izstopila iz svoje vloge, ko sem to storila pa sem s sabo še vedno nosila občutke svojega lika. Tako sem se počutila, ker je zgodba seveda povedana iz temeljev, kakšni so problemi, ki nas premikajo kot državo, kot družbo, kot kulturo. Zame kot igralko je bilo nemogoče, da se v mnogih situacijah, ki se zgodijo, ne bi počutila projicirano in identificirano," je povedala v intervjuju za People en español.
Katere svoje materinske lastnosti vidite odsevane v Aidé?
V prvi sezoni sem videla mater, s katero sem se lahko poistovetila, v tistem delu krivde, ki jo čutimo kot ženske, ker delamo, nam gre dobro v službi in smo uspešne, hkrati pa se obremenjujemo kako uskladiti družinski čas s poklicnim življenjem. Ta del je zapleten. Vidim, da moški zaradi tega ne čutijo toliko krivde. Ne vem, ali je to povezano z našo zaščitniško biologijo in materinstvom ali z nečim, kar je bilo vsiljeno in kar družbeno razumemo kot tako. Karkoli že je, sem v mojem liku seveda videla nekaj mene in obratno. In v tej drugi sezoni se je, očitno zaradi lika Joséja Rona, Tina, veliko bolje naučila, kako biti mama, kako komunicirati s svojimi otroki, kako jim biti blizu. In to sem se naučila tudi jaz. Čas me je tega naučil. V letih svoje kariere, odkar sem postala mama, sem se naučila, da so nujne stvari na prvem mestu, nato pomembne stvari, stvari, ki imajo prednost, in nato vse ostalo. In seveda je najbolj pomembna stvar vedno moj sin. Poskušam se z njim pogovarjati in mu zelo pogosto govorim o tem delu: 'Z očetom imava zelo lepo službo v smislu, da 5 ali 6 mesecev zelo trdo delava, potem pa si za nekaj časa oddahneva, in to ni nekaj, kar bi si lahko privoščila večina ljudi.' Mislim, da sem bolj opazila pozitivne vidike svoje kariere in tudi sina sem nanje opozorila, zato se počuti bolj mirno, jaz pa tudi. Mislim, da sem to, kar sem opazila, tako kot moj lik, presegla v razumevanje, dojemanje in cenjenje narave svojega dela.
Foto: TelevisaUnivision
Tino ima to sezono sina. Mislite, da bi se odzvali enako kot Aidé in ga sprejeli v svoj dom, če bi se vam kaj podobnega zgodilo s partnerjem Marcusom Ornellasom?
Mislim, da je to odvisno od številnih dejavnikov. Če bi se stvari zgodile točno tako, kot so se v tej zgodbi, torej, če se rodi otrok in mi Marcus reče: "Pred mnogimi leti sem imel razmerje z dekletom, to je bila le bežna stvar, nikoli si tega nisem predstavljal," potem ni prišlo do izdaje, ker tudi on ni vedel za otroka. Kaj bi lahko storil? Če bi se znašla v takšnem položaju, tako kot moj lik, bi to pozdravila, ker navsezadnje verjamem, da ta stvar s polbrati ne obstaja, to so bratje. In če bi se to zgodilo, moj sin že ima brata, moj mož pa še enega sina, za katerega mora skrbeti, ga varovati in mu biti blizu ... Ne vem, če bi, tako kot moj lik, sprejela tudi njegovo mater v svoj dom. Mislim, da je to že pretežko (smeh). Mislim, da se to ne bi zgodilo (smeh). Ampak zaupanja vredni odnosi med odraslimi so pomembni. Tudi meje so pomembne, v odnosu Aidé in Tina pa jih je zelo primanjkovalo.
Tematika mešanih družin je v telenoveli zelo prisotna že od prve sezone. Ste bili tudi vi kdaj del mešane družine?
Iskreno povedano ne. Partnerji, ki sem jih imela v življenju, niso imeli otrok. Marcus seveda nima drugih otrok, niti jaz, razen najinega skupnega sina. Seveda pa sem to videla zelo od blizu in verjamem, da se lahko te stvari dobro rešijo, dokler je prisotne veliko komunikacije, veliko spoštovanja, veliko jasnosti glede tega, kakšno vlogo bo imel vsak član te mešane družine pri vzgoji otrok in postavljanju meja. Mislim, da se težave pojavijo, ko recimo ženska rodi otroka, nato pa pride v njeno življenje drug moški in reče: "Ti si očka." On ni oče tvojega otroka, on je moški, ki pride in sodeluje s tabo, videli pa bomo, kako bo šlo vse ostalo. Mislim, da vsiljevanje očetovske ali materinske vloge otrokom ni nekaj samoumevnega. To se mora zgoditi naravno. Dokler je veliko jasnosti glede tega, kako so stvari postavljene, je to lahko uspešnejše.
Foto: TelevisaUnivision
Za kaj ste danes hvaležni Aidé, potem ko ste se od nje po dveh letih poslovili?
Zelo nenavadno je, da delam drugo sezono nekega projekta. Bila sem nekako jezna. Tako sem se počutila, ker je bilo vsakič, ko sem delala na nekem projektu, ki naj bi imel nadaljevanje, le to na koncu odpovedano. To se mi je zgodilo pri več projektih, eden od njih je bila telenovela La doble vida de Estela Carrillo. Ta telenovela, Papás por conveniencia, ni bila načrtovana za nadaljevanje, a se je na koncu zgodilo. Dve leti smo imeli izmišljeno družino, ki se je zelo ljubila, bila zelo blizu drug drugemu. Čutim ogromno ljubezen do vseh svojih sodelavcev, ne le do igralcev, ampak tudi do snemalcev, vizažistov, frizerjev, garderoberjev ... To slovo je bilo težko, prisoten je bil proces žalovanja. Zaključek snemanj je s sabo prinesel žalovanje. Po drugi strani pa mislim, da sem to nadaljevanje doživela veliko bolj zrelo kot prvo sezono. V prvi sezoni so se mi dogajale stvari, ko nenadoma nisem bila več tako srečna, se nisem počutila tako udobno z določenimi stvarmi ali pa nisem vedela, kako jih narediti, to nadaljevanje pa sem doživela veliko bolj mirno, z bolj zrelega vidika. Že od začetka sem razumela, da je to zadnjič, da bom videla to skupino igralcev pri tem istem projektu, in to me je postavilo v stanje, kot da sem ves čas razmišljala o tem slovesu, ki se bo zgodilo, še preden smo zaključili, sem vse skupaj pogrešala, ker sem vedela, da se bo kmalu končalo. Ta drugi del sem doživela z veliko večjo hvaležnostjo, naklonjenostjo. Zdaj, ko je snemanje končano, je ta žalost še vedno latentna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar