Foto: Instagram İlhan Şen
Do uspeha se je vzpenjal korak za korakom. Njegova karizma in igranje sta pritegnila pozornost. Opisuje se kot enega tistih oseb, ki jih lahko vidite na ulici, sedite poleg njih v kavarni ali pa se morda celo srečate na javnem prevozu. Zdaj je zaposlen s snemanji televizijskih serij, gledališčem in filmskimi projekti. İlhan Şen, igralec, ki ga imamo pri nas priložnost spremljati v vlogi Ateşa Gülsoyja v seriji Safir, je za turške medije spregovoril o njegovi igri, projektih in pravi naravi vlog, ki jih igra.
Verjeli ali ne, ko ne promovira katerega izmed svojih projektov, İlhan ne govori veliko. Ne mara pritegovati pozornosti. Gleda veliko filmov in bere knjige. Ima nekoliko koščen obraz, ki mu na televizijskih zaslonih dobro pristoji. Čeprav mu to daje strog videz, je tudi izjemno vesel in vljuden. V nadaljevanju si lahko preberete intervju, ki ga je igralec pred kratkim opravil za revijo Hürriyet.
Oboževalci na družbenih omrežjih vas opisujejo kot 'tiho karizmo'. Ali tišina in mirnost prinašata karizmo?
Tega ne počnem namerno. Takšen sem. Takšen sem že vse življenje. Nikoli nisem bil človek, ki bi se bahal s tem, kar počnem, na družbenih omrežjih delil kraje, ki sem jih obiskal, ali rekel: 'Glejte, tukaj sem.' Igranje morda zahteva te stvari, vendar v tem nisem ravno dober. Ampak to, kar ste omenili, 'tiha karizma', mi je všeč. Najlepša hvala tistim, ki to vidijo tako.
Vaš poklic je nekoliko povezan s tem, da bi se človek moral tako rekoč hvaliti. Ali ni težko postati priljubljen, ne da bi to počel v veliki meri?
Seveda je težko, a se imam tudi za srečnega. Smo v majhnem prostoru in od ust do ust se širi, kako ljudje poslujejo. Zelo me veseli, da sem lahko referenca za svoje nove projekte, ne da bi bil v središču pozornosti ali se preveč vpletal, da sem ponudb deležen zahvaljujoč samo svojemu delu.
Lahko poveste, kdo je İlhan Şen v enem stavku?
Nekdo, ki ga morda srečaš na ulici, ki sedi poleg tebe v kavarni ali morda nekdo, kogar srečaš celo na javnem prevozu.
Katera je vaša največja slabost?
Moja največja slabost je, da ne znam reči 'ne', da ne bi razburil drugih oseb. Rad bi bil nekdo, ki lahko reče ne. Čeprav se trudim, se še vedno znajdem v trenutkih, ko ne morem in ne znam reči ne. To je ena mojih največjih slabosti.
Ste nekdo, ki ponotranji igranje. Katere slabe navade vas je igralski poklic rešil?
Ni ravno slaba navada, ampak v življenju še nikoli nisem doživel ničesar, kar bi me spravilo v jok. Na začetku sem se bal, kako se spopasti s prizori joka. A zahvaljujoč igranju sem postal nekdo, ki lažje izraža svoja čustva.
Tudi če ni bilo veliko solz, katera je bila največja rana v vašem življenju, ki vas je oblikovala?
Sem bolgarski priseljenec, v Turčijo smo prišli leta 1989. Mislim, da nas je ta proces naredil takšne, kakršni smo, ker še vedno vpliva na odločitve, ki jih sprejemam, moj pogled na različne dogodke, moje dobre in slabe lastnosti v odnosih in poskuse, da se nečesa oklepam. Mislim, da me rana sama ne dela takšnega, kakršen sem, ampak proces, poln ran in dobrote.
Če bi pisali İlhanovo zgodbo, kakšen naslov bi ji dali?
Naslovil bi jo 'Kje si?' Obstaja rek: 'Največja svoboda na svetu je, da lahko na vprašanje 'Kje si?' odgovoriš z 'Ne vem'.' To se mi resnično zdi kot definicija svobode.
Če bi pisali İlhanovo zgodbo, kakšen naslov bi ji dali?
Naslovil bi jo 'Kje si?' Obstaja rek: 'Največja svoboda na svetu je, da lahko na vprašanje 'Kje si?' odgovoriš z 'Ne vem'.' To se mi resnično zdi kot definicija svobode.
V katerem življenjskem obdobju ste trenutno?
Rastem v vseh pogledih. Kot sem že omenil, se naše perspektive spreminjajo in postajajo bolj trdne skozi življenje. Naše noge postanejo nekoliko bolj trdne.
Vas spremeni ljubezen ali osamljenost?
Osamljenost. Ljubezen seveda spreminja, ampak jaz sem eden tistih, ki hrepenijo po tem in so izkusili, kaj pomeni biti sam in kaj je mogoče doseči s samoto. Ljubezen je tako lepa, ko delim to, kar odkrijem, ko sem sam, z osebo, ki jo ljubim.
Ali vas ljubezen spremeni?
Spremeni vsakogar, vendar ne govorim o večji spremembi.
Kaj vas najbolj moti v razmerju ...
Nevljudnost.
Kateri je tisti trenutek, v katerem vas je slava najbolj presenetila?
Bil sem v hotelu zaradi dela. Nekaj sem delil na družbenih omrežjih, se stuširal, izstopil in nenadoma sem opazil, da lučka na mojem telefonu nenehno utripa. V tistem trenutku sem pomislil: "Mislim, da postajam slaven."
Kaj je bilo najbolj srce parajoče pri tem poklicu?
Da ugotoviš, da nekdo, ki ga tako zelo občuduješ, čeprav ga sploh ne poznaš, v resnici ni oseba, kakršna si mislil, da je.
Imate dva telefona. Zvonita hkrati. Režiser Martin Scorsese kliče na enega, vaša mama pa na drugega. Na katerega se oglasite?
Med delom ne uporabljam telefona. Mislim, da je moja mama tega že vajena, ker je že v razpoloženju 'ne moremo te doseči'.
Kaj po vašem mnenju definira dobrega igralca?
Da na snemanja prihajaš pravočasno in poznaš svoje dialoge.
Če bi se pravočasno pojavili na snemanju in si zapomnili dialoge, bi lahko vsakdo postal igralec?
Seveda bi lahko, saj ostalo ustvarijo režiserji, snemalci, tehniki osvetlitve in preostali kolektiv. Seveda je potrebno delati na tem in razvijati tehnike.
Pravzaprav ste po poklicu gradbeni inženir. Ste kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi se lotili tega poklica?
Film me zanima že od srednje šole, nato pa sem se odločil, da svoje sanje odložim in študiram gradbeništvo. Diplomiral sem in začel študirati gradbeništvo. Nato sem nehal, ker sem čutil, da to ni področje, ki bi me navdihovalo. Imeli smo odlično skupino, kjer smo razpravljali in se pogovarjali o filmih in festivalih. Takrat sem delal kot vodja gradbišča. Nekega dne sem med klepetom s prijatelji ugotovil, da nisem imel časa ogledati nobenega od filmov, o katerih so govorili. Pomislil sem: "Ne morem dihati." Končal sem projekt in dal odpoved.
Recimo, da prideta k vam dva scenarija: eden bo zagotovo trajal več sezon, drugi pa je neodvisen film, vendar vam je všeč ponujena vloga. Katerega bi izbrali?
Vsi imamo režiserje, ki jih občudujemo, in ljudi, s katerimi želimo sodelovati. Cinlerin Düğünü je bil tisti scenarij, ki ste ga omenili, ne samo zame, ampak za vse vpletene igralce. Režiser Ferit Karahan vas bo poklical in vprašal: 'Bi sodeloval z mano pri tem?' Ni možnosti, da bi rekli ne.
Kaj bi rekli, če bi lahko znova videli İlhana, ki je pravkar začel svojo kariero?
Nadaljuj, ne glej nazaj, ne boj se, karkoli si naredil, si naredil prav.
Ste se takrat bali?
Čutil sem strah pred neuspehom, pred nezmožnostjo. Strah te ohranja pri življenju in še vedno sem navdušen vsakič, ko stopim pred kamero.
Bi priredili poslovilno večerjo za nekoga, ki ga ne želite videti?
Jaz nikakor ne morem prirediti poslovilne večerje. Pretežko je ...
Ste kdaj razmišljali, da bi se 'znebili' nekaterih svojih prijateljev?
Ali ne sanjamo vsi o tem, da bi se znebili nekaterih svojih prijateljev? Neka nujnost in današnja dinamika tega ne dopuščata.
Ni komentarjev:
Objavite komentar