Foto: TelevisaUnivision
Dalílah Polanco je morala dokazati, da starost ni ovira, da bi lahko postala Jovita, lik, ki ga igra v novi Televisini telenoveli v najbolj gledanem terminu, Tierra de amor y coraje, ki se že predvaja na mehiškem programu Las Estrellas. Produkcijska ekipa je sprva menila, da je mehiška igralka za vlogo premlada. "Želeli so si odrske prisotnosti starejše ženske, moja zaveza pa je bila, da jim pokažem, da je lahko ženska, ki je videti kot jaz, starejša in ima vse, kar morajo v njej videti," se spominja.
In uspelo ji je. Pomemben del procesa je bila tudi karakterizacija. "Mislim, da sem videti starejša. Takoj ko si obujem njene škornje in si spletem lase, sem videti 17 let starejša," pravi v smehu.
Dalílah, kaj ste najprej pomislili, ko ste začeli spoznavati Jovito?
Ko so mi ponudili vlogo Jovite in mi predstavili njeno zgodbo, se mi je zdela čudovita, saj je tridimenzionalen lik. Ni ženska, ki bi bila ujeta v enem samem čustvenem stanju; v celoti doživlja vsa svoja čustva in prav to se mi je pri Joviti zdelo tako lepo.
Katere izzive vam je ta lik predstavljal?
Za začetek sem bila zaskrbljena, ker sem imela občutek, da je produkcijska ekipa sprva menila, da sem premlada za vlogo Jovite, kot da bi želeli odrsko prisotnost starejše ženske. Moja zaveza je bila, da jim pokažem, da je lahko ženska, ki je videti kot jaz, bolj zrela in ima vse, kar morajo v njej videti. Čutila sem, da želijo, da bi bila videti surovo, kot da sem šla skozi ožemalnik. In prav tukaj jim je morala igralka ponuditi odrsko prisotnost, ki so jo potrebovali. Očitno nam je to uspelo in z mojim delom so zadovoljni. Resnično se mi zdi, da sem videti starejša. Takoj ko si obujem njene škornje in si spletem lase, sem videti 17 let starejša (smeh). To rada počnem – prav to, da se postavim v kožo nekoga, ki je čim bolj drugačen od mene, saj se sicer samo ponavljaš. Mislim, da moramo ponuditi nekaj več, ko si temu resnično predan, je prav to tisto, kar rad počneš.
Foto: TelevisaUnivision
Velik del telenovele je bil posnet v Arizoni. Kakšna je bila ta izkušnja?
Snemali smo na več lokacijah v Arizoni. Arizona ponuja čudovite in zelo raznolike kraje. Sončni zahodi so dih jemajoči. Lahko si ves prekrit z umazanijo in obkrožen s konji, nato uživaš v božanskih sončnih zahodih, snemaš med rdečimi skalami, ki so v čudovitem kontrastu z barvami neba, ali pa na kraju, polnem velikanskih, čudovitih kaktusov, starih več sto let. Iskreno povedano so tudi pokrajine, ki nam jih je ponudila Arizona, pomemben del lepote te telenovele. Umazanija na zvočnem odru se nikoli ne more primerjati z umazanijo na ranču. Ko vidiš konje, ki tečejo, dvignjen prah in na koncu vsi ostanemo z belimi trepalnicami, belimi obrvmi in lasmi, prekritimi z belo umazanijo – tega na zvočnem odru preprosto ne moreš poustvariti. Na zvočnem odru moramo ustvariti celotno vzdušje, na lokaciji pa si samo obuješ škornje in se počutiš kot kavboj. Zame je privilegij snemati na lokaciji, ker se soočiš s stvarmi, s katerimi se na zvočnem odru ne. Tam je vse nadzorovano, vse je urejeno, vse gre po načrtih. Lepota tvojega lika pa je prav v tem, da se soočiš z vetrom, ki ga ne bi smelo biti, da imaš razmršene lase ... Nihče ni popoln, ni popolnega posnetka ali popolne pričeske. Veter piha, lasje ti plapolajo, vrže te iz ravnotežja ... To so stvari, ki zgodbi vdahnejo življenje. Seveda tudi tehniki trpijo, pa tudi mi, saj smo doživeli hud mraz in neznosno vročino. Ampak tako je pač življenje: življenje ti prinese toplino, kontraste, drugačno osvetlitev, sence, zvoke; življenje ti da vse to. Če želiš posneti telenovelo, v kateri ne slišiš ničesar drugega kot popolnost besedila, to preprosto ni več mogoče.
Vaš lik je na nek način svetovalka bratom Coraje, Emmanuela, Brandona in Emilia. Kakšno je bilo delo z njimi? Kaj menite o novih generacijah igralcev?
Zame je čudovita izkušnja, da sem zdaj starejša ženska, matriarhinja te situacije, saj spoznavam toliko novih, mladih ljudi, ki se pridružujejo svetu ustvarjanja leposlovja. Zame je to čudovito, še posebej zato, ker sem imela priložnost delati z izjemno nadarjenimi ljudmi. To te napolni z zadovoljstvom. Ko ti igralec ali igralka ponudi odtenke resnice, se počutiš neverjetno. Zato sem zelo srečna, saj mislim, da so moje tri Coraje (vzdevek za moje hčere) in Sofía nekaj prispevale ... Tudi Moisés, Patricia Navidad ... Ne bi mogla našteti vseh. Resnično so odlični igralci in igralke in to me napolnjuje z veseljem.
Ali običajno gledate svoja dela na platnu?
Ne maram se gledati, ker začnem presojati vsak svoj gib: lahko bi naredila to, lahko bi naredila ono ... Ampak do Jovite čutim tako močno ljubezen, da moram vedeti, kako je videti. Moram videti njene geste, njene gibe, moram vedeti, kaj prejemajo ljudje, ki jo gledajo. Zato bom gledala zelo malo.
Za kaj ste Joviti danes hvaležni, po toliko mesecih, ko ste jo interpretirali?
Hvaležna sem za vso ljubezen, ki sem jo prejela. Tudi brez tega, da bi jo poznala, je bila Jovita sprejeta kot še nikoli v življenju. Hvaležna sem za vso ljubezen čudovite skupnosti, ki uživa v teh telenovelah, ceni mojo kariero in hodi ob meni na tej čudoviti poti. Verjamem, da je Jovita ena tistih žensk, ki jih ne boste nikoli pozabili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar