ponedeljek, 1. junij 2026

V ozadju lika z … Marcom Corderom: "Kot otrok sem živel v gozdu v Kostariki, kjer sem nenehno ustvarjal svoje fantazijske svetove"

Foto: TelevisaUnivision

Marco Cordero je v telenoveli Corazón de oro pritegnil veliko pozornosti z vlogo Omarja – arogantnega, manipulativnega mladeniča, ki zlorablja ženske in s svojimi dejanji pusti močan pečat v zgodbi. Gre za intenziven in kontroverzen lik, ki se močno razlikuje od igralca zasebno. V obdobju pomembne profesionalne rasti je Marco odprl vrata v svoj bolj osebni svet ter spregovoril o otroštvu, sanjah, življenjskih vrednotah in ljudeh, ki jih najbolj občuduje.

Kako bi se opisali?
Opisal bi se kot mirno, ljubečo in zelo občutljivo dušo, ki zna uživati v majhnih stvareh življenja. Mislim, da največjo srečo pogosto najdemo prav v preprostih trenutkih.

Na kaj ste pri sebi najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na osebo, v katero se spreminjam iz dneva v dan. Zelo ljubim življenje, svoje delo in možnost, da se neprestano učim novih stvari. Verjamem, da je osebna rast eden najlepših procesov, ki jih človek lahko doživi.

Kako bi bil videti vaš popoln dan?
Popoln dan zame je vsak dan, ko se zbudim zdrav, obkrožen z ljubeznijo svoje družine in prijateljev ter z občutkom hvaležnosti do Boga, ker lahko delam to, kar me resnično navdušuje in osrečuje.

Kaj vas vedno spravi v smeh?
Memi in risanke (smeh). Včasih so prav najbolj preproste stvari tiste, ki človeka najbolj nasmejijo.

Kateri je vaš najsrečnejši spomin iz otroštva?
Takšnih spominov imam veliko, vendar so najlepši zagotovo vsi tisti trenutki, ko sem se igral s svojo domišljijo. Kot otrok sem živel v gozdu v Kostariki in tam sem si neprestano ustvarjal fantazijske zgodbe. Predstavljal sem si, da sem vitez, vojak, mornar ali raziskovalec. Mislim, da me je prav ta domišljija oblikovala v ustvarjalno osebo, kakršna sem danes.

Če bi lahko podoživeli en dan svojega življenja, kateri bi to bil in zakaj?
Verjetno dan, ko sem prvič stopil v prostore Televise. Spomnim se, da mi je obraz žarel od navdušenja, sreče in motivacije. Občutek je bil skoraj neresničen, kot bi živel svoje sanje popolnoma buden.

Kaj vam najpogosteje krade notranji mir?
Glasni ljudje (smeh) in zelo negativna energija. Vedno sem poskušal ohranjati notranji mir in se obdajati z ljudmi, ki prinašajo dobro energijo.

Kakšen nasvet bi dali mlajši različici sebe?
Rekel bi mu: 'Ostani otrok. Igraj se, sanjaj in ustvarjaj svoje fantazijske svetove.' Mislim, da prav domišljija človeka ohranja živega in ustvarjalnega.

Kdaj ste spoznali, da želite postati igralec?
To sem začutil pri šestnajstih letih, po izkušnji manekenstva na tednu mode v Los Angelesu. Takrat sem obiskal tudi Pločnik slavnih, se udeležil premiere in prvič od blizu doživel ikonični Hollywood. V tistem trenutku sem začutil, da želim postati del tega sveta.

Koga najbolj občudujete in zakaj?
Najbolj občudujem svoje starše in stare starše. V življenju so naredili skoraj nemogoče, da bi uspeli na svojih področjih. So močni, inteligentni in delavni ljudje, obenem pa imajo ogromno srce. Zaradi njih sem se naučil, kako pomembni so trud, disciplina in človečnost.

Ste kot otrok sanjali o igralski karieri?
Pravzaprav ne (smeh). Kot otrok sem želel postati kmet. Sem pa že zelo zgodaj risal, slikal in igral različne instrumente. Kasneje sem v najstniških letih nastopal tudi kot plesalec in sodeloval pri številnih umetniških dejavnostih. Takrat še nisem vedel, da želim postati igralec, sem pa vedno čutil, da me umetnost na nek način kliče.

Kaj najraje počnete v prostem času?
Zelo rad plešem, obiskujem družabne dogodke, poslušam glasbo in berem. Užitek mi predstavlja tudi spoznavanje novih ljudi in različnih pogledov na življenje.

Kako se vidite čez deset let?
Vidim se kot igralca, ki mu je usojeno postati ikona. Predstavljam si, da delam po vsem svetu, snemam mehiške filme, mednarodne serije in morda celo projekte v italijanski kinematografiji. Poleg tega si želim dokumentirati svoje življenje, spoznavati različne kulture in se ves čas učiti novih veščin ter razvijati kot umetnik in človek.

Ni komentarjev:

Objavite komentar